Na sredini popoldanski seji konference Unite Against Racism, ki je potekala v Varšavi, so imeli besedo igralci, ki so razpravljali o svojih izkušnjah z rasizmom na nogometnih stadionih. Nekdanji reprezentant Francije Lilian Thuram, danes strasten borec proti rasizmu, je delegatom spregovoril kot prvi. Kasneje je sledila živahna razprava, na kateri so med drugimi sodelovali Brazilec poljskega rodu Roger Guerreiro in senegalski vezni igralec Pape Samba Ba.

Lilian Thuram, nekdanji branilec francoske reprezentance

»Govorimo o rasizmu v nogometu, kakor da obstaja le na stadionih, vendar pa obstaja tudi v družbi. Za boj proti rasizmu moramo najprej razumeti, da je rasizem del naše kulture. Na žalost nekateri mislijo, da danes ni več toliko rasizma. Sam mislim, da gre za pomanjkanje poguma, da bi uvideli, kakšno je dejansko stanje. Pogledati moramo našo zgodovino in se nato znebiti predsodkov, ki jih imamo vsi. Dejstvo, da je Barack Obama postal predsednik ZDA, nekoliko spreminja stvari. Rasizem je v naši domišljiji ter pomeni, kako si predstavljaš druge. Obama kot predsednik, bo izzval domišljijo ljudi. Spomnite se leta 1950 in aktivistke za civilne pravice Rose Parks, ki ni smela sedeti v avtobusu, med tem ko danes 50 let kasneje v ZDA izvolijo temnopoltega predsednika.«

Pape Samba Ba, MKS Znicz Pruszków

»Na eni izmed tekem ni sodnik storil ničesar, da bi ustavil zlorabo in izživljanje nad menoj. Tega v določenem trenutku nisem mogel več prenesti. Storil sem prekršek in izgubil živce, za kar sem dobil rumeni karton. Z določeno gesto sem pokazal, kaj si mislim o tem, kar sem kasneje tudi obžaloval, saj sem dobil še rdeči karton. Tega ne bom pozabil, saj takšnega ravnanja do mene in drugih ne morem dopustiti.

Vladimír Sendrei, rimski inštitut za javne zadeve

»Pri 21. letih sem bil v ekipi, za katero sem takrat igral, edini temnopolti igralec. Ker so mi bile namenjene določene opazke in druge ponižujoče besede, sem spoznal, da bom moral iti preko tega, če bom želel igrati. Okoli sebe sem potreboval ljudi, ki me niso razlikovali na podlagi barve kože ampak glede na nadarjenost in dosežke. Otroci na mlajši ravni bi morali uporabljati nogomet kot sredstvo za spoznavanje svojih lastnih in drugih kultur. Vsi prihajamo iz različnih kulturnih okolij, tako da je treba povezovanje in medkulturno izmenjavo spodbujati že od rane mladosti.«

Roger Guerreiro, Poljska in Legia Varšava

»Imel sem nesrečo, da sem občutil rasizem na igrišču in izven njega. Nihče ni boljši ali slabši, zaradi barve svoje kože. Vsak posameznik mora živeti v družbi takšen, kakršen je. Rasizem je vprašanje povezano s kulturo in vzgojo, saj lahko otroci ob gledanju televizije vidijo proti-rasistična sporočila. Podporo je treba črpati ne le pri politikih, ampak tudi od vsakogar, ki ima moč narediti nekaj glede tega. Vloga nogometašev je zelo pomembna za dvig zavesti, predvsem med mladimi, zato moramo vsi združiti moči in narediti nekaj na tem.«

Paul Elliott, nekdanji angleški poklicni nogometaš

»Poklicni igralci lahko vplivajo na ljudi. Dobra praksa izhaja iz nas samih, saj smo bili vsi rojeni brez predsodkov in diskriminacije. Ob odraščanju različna okolja vplivajo na naš način razmišljanja in obnašanja, prav tako nogomet in nogometaši, ki so zelo pozitivno prispevali k temu kako razmišljamo. Leta 1970 so mediji razglasili rasizem kot del igre. To ni samo del igre. Nogometaši imajo temeljno človekovo pravico do dela v okolju brez rasizma na njihovem delovnem mestu, stadionu.«